Gospa Bovary

Zgodba se prične z Charlesovim odraščanjem, tako, da najprej pomislimo, da je glavni junak knjige Charles. Charlesu po študiju medicine ženo izbere mati. V odnosu s svoje žene nima Charles skoraj “nobene besede”, životari in ji hlapčuje, a kmalu po poroki mu le ta umre. Po ženini smrti okrepi obiske pri nekem svojem bivšem pacientu, ki je imel simpatično hči Emo, v katero se je Charles zaljubil. Ne dolgo po ženini smrti je sledila poroka in dokaj umirjeno življenje v Tostesu. Monotonost njunega življenja je razblinil le kratek obisk na gradu nekega markiza, kjer Ema prvič začuti željo do prešuštvovanja. Sledi selitev v Yonville, kjer Charles dobi službo okrajnega zdravnika.

Emi in Charlesu se kmalu po selitvi rodi hči Bertha, katere rojstvo pa v Emi povzroči nek negativen odnos do Charlesa. Prav tako pa se po hčerinem rojstvu Ema začne sestajati z Leonom, ki je pri okrajnem lekarnarju za praktikanta. Bolj, ko se navezanost na Leona veča, večje je Emino sovraštvo do moža. Leonov odhod iz Yonvilla Emo potre, a ne za dolgo, kajti spozna Rodolpha, ki jo osvoji na regijskem poljedeljskem semnju. Ema postaja v ljubezni do Rodolpha vse bolj vsiljiva, kupuje mu spominke in ga že spodbuja k temu da bi se z njo odselil, Rodolphe pa se s tem ni preveč strinjal in jo je zato zapustil. Emi se je zaradi tega zmračil um in hudo je zbolela. V tem času je za njo skrbel njen mož, kljub temu, da ga je žena odkrito sovražila.

Nekega dne Charles Emo odpelje v gledališče, kjer zakonca srečata Leona in ponovno vzplamti stara ljubezen. Ema se zato začne z njim shajati v mestu Rouen, kjer je imel Leon svojo službo. Za obiske Leona v Rouenu je bilo potrebno veliko denarja, zato se je Ema pričela zadolževati, kar pomeni začetek njenega propadanja. Možu krade denar, vendar pa je do njega vedno bolj prijazna. Zaradi dolga se na hišo razpiše rubež, zato začne Ema obupano iskati denar, s katerim bi plačala menice. Denarja ne dobi niti pri Leonu niti pri Rodolphu, zato si nato sama vzame življenje. Charles Emo še po smrti časti in zato duševno in fizično propade. Kmalu tudi sam umre, njegovo hči pa vzame na skrb neka revna teta.

Ema Bovary je v mladosti bila polna hrepenenja in je od svojega življenja pričakovala veliko. Domišljijo si je burila z romani o popolni – idealni romantični ljubezni, polni strasti in čustev. Takšni ideali pa niso obstajali v družbi kmetov in srednjega sloja prebivalstva. Emina predstava o življenju ni skladala z realnostjo, zato je Ema čutila, da ne spada med te »male« ljudi, saj je prezirala plehkost in monotonost kmečkega življenja in je skozi celoten roman hrepenela po boljšem življenju. Charles je bil precej nerazgledan. V značaju ni imel nikakršnih izjemnih lastnosti. Bil pa je izredno čustven človek. Njegova čustva so bila globoka in iskrena, vendar neopazna, ker jih ni znal izraziti, torej popolno nasprotje Eme. Čeprav sta bila poročena in je bil Charles Emi popolnoma predan, ga je Ema z vsakim dnem bolj prezirala, morda celo sovražila. Zanjo je bil samo eden izmed mnogih, torej nezanimiv in nevreden njene veličini, njene pozornosti in ljubezni. Proti koncu se ji je še čas, ki ga je preživela z njim, zdel neumno zapravljen.

Ema se mi zdi tragična samo, če gledam na njen položaj, v katerega jo privede njena želja po ljubezni in strasti. Drugače pa takšne ljudi pomilujem. Lepo je imeti ideale in jim slediti, vendar moraš z eno nogo vedno stati na realnih tleh. Razumeti moraš, da nisi edini na svetu in ni tvoje življenje nič več vredno kot od katerega koli kmeta ali reveža. Ali je Ema tragična? Ne. Njen položaj je tragičen. Kot oseba je tragičen le vdani Charles.

Servantes je imel v mislih podobne ideale kot Flaubert, vendar se je iz njih norčeval in prikazal tragi-komično osebo, ki tava po svoji utopični predstavi veličine življenja in je popolnoma izgubila stik z realnostjo. Ta zaslepljenost je Don Kihota pripeljala v pogubo. Toda za razliko od Eme je umrl sam in se njegovemu položaju lahko smejimo in končni vtis pusti, kot pozitiven junak. Emina usoda pa še zdaleč ni smešna, pa tudi ne pozitivna. Zaradi svoje arogantnosti in sebičnosti je v neizhodnega položaja preprosto naredila dejanje strahopetca in si vzela življenje. Ta smrt pa je posredno ubila tudi Charlesa in zapečatila usodo uboge Berte.

Verjetno ima nekaj v zvezi z idealno ljubeznijo. Sodeč po romanu, bi rekel, da bovarizem pomeni iskati in uživati čustveno, viharno, strastno in nasploh popolno ljubezen brez pretiranega oziranja na druge. Seveda pa je to samo moje sklepanje. Dopuščam si tudi da se motim.

Gospa Bovary

Dogodek v Mestu Gogi